Nekoč in danes
Second Chance - CSU Rog » CSU Rog » Nekoč in danes

Industrijska raba

V 18. stoletju je bilo Šempetrsko predmestje, kjer stoji nekdanja tovarna Rog, pozidano le z lazaretom in nekaj stavbami. Zgodovina industrijske dejavnosti na tem območju sega v zadnjo četrtino 19. stoletja, ko je Ivan Janež (Janesch) kupil pašno zemljišče in na njem leta 1871 sezidal pritlično strojarno. Na njenem mestu je 1879 zgradil enonadstropno opečnato tovarniško poslopje, ki je bilo tedaj največje v Ljubljani. Leta 1882 je posel prevzel Ivan Janesch ml. Povečal je proizvodnjo, tovarni pa prizidal drugo nadstropje in ga prekril z dvokapno streho. Objekt na zunaj ni bil videti industrijski in se je oblikovno prilagajal predmestni okolici. Prav tako se je vklapljal s svojo dejavnostjo, saj so se v Šempetrskem predmestju od nekdaj naseljevali predvsem usnjarji, strojarji, torbarji in barvarji, torej obrtniki, ki zaradi škodljivih snovi, uporabljanih pri svojem delu, niso imeli prostora znotraj mestnega obzidja. Konec 19. stoletja je Janeževa strojarna zaposlovala do 100 delavcev.

Vir: Zgodovinski arhiv Ljubljane

Leta 1900 je Janeževo tovarno (fotografija na levi) kupil veletrgovec z usnjem Carl Pollak, jo povečal, moderniziral (fotografija na desni) ter razširil proizvodnjo na izdelavo različnih usnjenih izdelkov. V tovarni so izdelovali in dobavljali tudi večje količine usnjenih izdelkov za vojsko in mornarico ter jih izvažali v razne evropske države. Povečana tovarna je bila prvi armiranobetonski tovarniški objekt v Ljubljani. Pollakova odločitev, da jo nadzida v na zunaj vidni železobetonski skeletni konstrukciji po patentu francoskega inženirja Francoişa Hannebiqua, je bila po 1. svetovni vojni še vedno izjemen podvig. Avtor načrtov (1922) je bil statik Alois Kral.

Pollakova tovarna je uspešno delovala vse do gospodarske krize v 30-ih letih 20. stoletja, ko je podjetje zaradi prezadolženosti leta 1933 prešlo pod prisilno upravo Mestne hranilnice. Ta je leta 1938 razglasila stečaj, obratovanje tovarne pa je prevzela družba Indus – tovarna usnja in usnjarskih izdelkov, ki je delovala tudi v obdobju 2. svetovne vojne.

Tovarna koles in pisalnih strojev Rog

Vir: Zgodovinski arhiv Ljubljane

Tovarna Rog

Današnje stanje tovarne Rog je posledica njenega povojnega razvoja. Leta 1952 je prešla v uporabo tovarne koles in pisalnih strojev Rog. Le-ta je imela sicer prostore na Viču, a zaradi povečane proizvodnje ji je Svet za industrijo v Ljubljani dodelil nekdanjo tovarno Indus. Zadnja velika prezidava objekta in pomožnih objektov je bila izvedena v dveh obdobjih, 1953 in 1963.

Povzeto po: Konservatorski program za prenovo kulturne dediščine. EŠD 10060 Ljubljana – Poslopje tovarne Rog, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana, 2007.

Drugotna raba

V začetku 90-ih je tovarna Rog prenehala delovati, industrijski kompleks pa se je začelo občasno uporabljati za kulturne prireditve, kot sta Bienale industrijskega oblikovanja in festival Break. Vse od 90-ih, ko je bila v objektu opuščena proizvodnja koles, do leta 2002, ko je Mestna občina Ljubljanaz LB Hypo podpisala pogodbo o lizingu za objekte in območje tovarne Rog, je bila prihodnost tega območja predmet različnih razprav in analiz. Zaključek vseh pa so bila priporočila, da se območje nameni tudi ali pretežno javnim kulturnim programom. Leta 1995 je na primer Mestna občina Ljubljana gostila kolokvij “Eurocultures”, tema katerega je bila revitalizacija degradiranega območja tovarne Rog. Sklepne ugotovitve so poudarjale pomen javnega in mešanega programa (javno-kulturna namembnost, obrtna in stanovanjska).

Tovarna Rog, 2010. Foto: Matevž Paternoster

Od 2006 v prostorih bivše tovarne Rog delujejo začasni uporabniki predvsem s kulturnim, z umetniškim, družabnim in s socialnim programom. Različne skupine, posameznice in posamezniki objekt uporabljajo kot produkcijski, razstavni, izobraževalni, družabni, koncertni in vadbeni prostor. Več: http://tovarna.org